vpis na gimnazijo 2006

To:  www.mszs.si

VPIS NA GIMNAZIJO 2006





Moj sin je letos zaključil šolanje na devetletni osnovni šoli v Ljubljani . Šolanje je želel nadaljevati na izbrani gimnaziji.Izkazalo pa se je, da so letošnji kriteriji za vpis na gimnazijo po mojem osebnem mnenju in tudi po nekaterih objektivnih merilih, popolnoma zgrešili svoj namen, še več, pripeljali so do razmer, v katerih se celo odličnjaki niso mogli vpisati na gimnazijo.





POGOJI ZA VPIS


V Ljubljani je bila omejitev vpisa na večini od dvanajstih gimnazij. Ker je bilo o pogojih za vpis do danes že veliko napisanega, bi rad opozoril zgolj na nerazumno razmerje med številom točk, ki jih je učenec lahko pridobil iz osnovnošolskega izobraževanja (70 ali 82%) in točkami iz obšolskih in izvenšolskih dejavnosti (15 ali 18% - prejšnja leta 92%:8%) Za uspešen vpis na najbolj oblegane gimnazije je bila torej potrebna ob odličnem spričevalu še kombinacija prave mere špekulacije, katera gimnazija bo imela višji prag točk za vpis, po možnosti nagrada na kakšnem šolskem tekmovanju in potrdila o izvenšolskih dejavnostih, teoretično in celo v praksi pa na nekaterih gimnazijah ni zadostovalo osnovnošolsko spričevalo s samimi peticami.





STATISTIKA


V ljubljanski regiji je letos odstotek odličnih učencev devetega razreda 60%, kar presega običajno povprečje prejšnjih let za slabih 15%. Predvidevam, da je tak odstotek posledica pritiskov na učence in učitelje ob prehodu v gimnazijo, ki vzpodbujajo neobjektivnost ocenjevanja, saj ta ista generacija učencev v osmem razredu tega odstotka odličnosti še zdaleč ni dosegala.


Je pa bil letošnji pritisk na gimnazije izjemen, saj se je v ljubljanski regiji prijavilo na gimnazije skoraj 500 otrok več, kot je bilo prostih mest. Očitno so merila zavajala in dajala lažno upanje, da bo vpis v gimnazije enostavnejši. Vendar ministrstvo kljub pravočasnim in javnim opozorilom strokovne javnosti ni reagiralo.





EKSTERCI


Do letošnjega leta so bili na gimnazijah z omejitvijo vpisa eno izmed meril za poenotenje ocenjevanja znanja na ravni cele Slovenije nacionalni preizkusi znanja ali t.i. eksterci. Te otroci kljub ministrovim volilnim obljubam še pišejo, in jih bodo tudi naslednja leta, le nikakršnih posledic nimajo za vpis na gimnazijo. Temu primerna je bila tudi zavzetost učencev za njihovo uspešnost.


Z odpravo ekstercev, ki bi lahko bili eno od meril za vpis, se je ministrstvo odpovedalo primerljivosti in objektivnejši oceni znanja na osnovnih šolah. Je domneva, da so bili prav zaradi tega rezultati ekstercev v primerjavi s prejšnjimi leti tako slabi, odstotek odličnjakov pa tako visok, pravilna?





TEKMOVANJA


Zaradi novih meril so otroci sodelovali na mnogih tekmovanjih, ki jih je določilo ministrstvo, da bi tako nabrali točko ali več, ki bi jim omogočila vpis na gimnazijo. Prav zanimivo bo slišati odgovor, če so imeli vsi otroci v vseh šolah v Sloveniji enake možnosti za sodelovanje na tekmovanjih, ki so prinašala točke za vpis.


Absurdnost teh tekmovanj pa so potencirale šole še s podelitvijo priznanj učencem, ki so se jih udeležili. V Ljubljani so v industrializirani pripravi valet na Gospodarskem razstavišču ravnatelji in ravnateljice delili priznanja, kot da so bila ta tekmovanja smisel osnovnošolskega šolanja. Pred nami so stali otroci s celo petimi bronastimi priznanji, ki pa jim pri vpisu na gimnazijo niso prinesla praviloma nobenih točk. Kaj več kot bronasto priznanje ( kar je seveda lep uspeh), ob obilici tekmovanj, ki so se jih udeležili, pač niso mogli doseči. O otrocih, ki so ostali praznih rok na ta večer, ki je bil namenjen slovesu učencev, učiteljev in staršev, seveda vodstva šol niso pomislila – to so bili že drugorazredni učenci, različni razlogi, zakaj niso dosegli več kot so, v takšnem sistemu sploh niso važni.





GIMNAZIJSKIH PET TOČK


Dodatnih 5 točk, za katere ni nujno, da izhajajo iz dejavnosti programa osnovne šole, je lahko po njeni izbiri podelila gimnazija.Te so morale v rekordno kratkem času ob koncu lanskih počitnic sestaviti svoje pravilnike in zapisati tiste dejavnosti, ki prinašajo točke, zato ni čudno, da je prišlo ob tem do nenavadnih, nestrokovnih in pomanjkljivih, po mojem mnenju celo protiustavnih naborov. Naj jih naštejem le nekaj.


Šolanje na glasbeni šoli (dve leti ali več), ki je prineslo dodatno točko ali več, je vsekakor sporno: dostopno je samo izbranim. Vpis na glasbeno šolo je omejen s številom prostih mest. Če je nadarjenih otrok več kot prostih mest, pač niso sprejeti, zato ostaja pred vrati ljubljanskih glasbenih šol vsako leto cela vrsta malčkov, ki bi želeli dobiti dodatno glasbeno izobrazbo. Povrhu vsega je šolanje treba plačati, kar seveda pomeni, da si nekateri socialno šibki člani naše slovenske družbe te dodatne izobrazbe preprosto ne morejo privoščiti. To postavlja seveda otroke v neenakopraven položaj pri vpisu v nadaljnje šolanje in je po mojem mnenju nedopustno, verjetno pa celo protiustavno. Seveda pod pogojem, da nam ustava zagotavlja enake možnosti šolanja – ali pa je gimnazija že tista šola, ki bo načeloma dostopna samo bogatim, odlično osnovnošolsko znanje pa zanjo ni dovolj?


Da bi bil absurd še večji, je bilo treba obiskovati glasbeno šolo v zadnjem letu ali dveh osnovnošolskega šolanja. V Ljubljani ni glasbene šole, ki bi sprejela na šolanje večine instrumentov otroka, starega dvanajst let, (razen za specifične instrumente, kjer je učenje vezano na telesno pripravljenost za igranje na primer oboe). Dokazila o končanem šolanju v mlajših letih enostavno niso pomenila dodatne točke. O otrocih, ki živijo na podeželju in jim glasbene šole niso tako dostopne, pa verjetno tako nihče ni razmišljal.


Dodatne točke so prinašala prva mesta na državnih tekmovanjih na umetniških področjih, vendar so bila takšna tekmovanja organizirana le za glasbo in balet. Otroci z literarnimi, likovnimi ali drugimi umetniškimi sposobnostmi te možnosti preprosto niso imeli.


Lahko pa si oddal potrdilo o sodelovanju v gledališki skupini, katerega verodostojnost ali celo kakovost gledališke skupine nihče ni preverjal, a ti je prineslo točko.


Ob tem pa je dodatne točke ponekod prinašal drugi tuji jezik, vendar tu zgolj kot izbirni predmet v osnovni šoli. S tem so se gimnazije razumljivo poskušale izogniti nepreverjenim potrdilom različnih jezikovnih šol, ki bi jih bilo mogoče pridobiti tudi na koruptiven način. Spregledale pa so vse tiste učence, ki jim raven znanja drugega tujega jezika v osnovni šoli že zdavnaj ni dovolj, temveč za svoje jezikovno znanje potrebujejo drugačno vrsto izobraževanja, pa tudi tiste, ki govorijo tuje jezike, ki jih osnovne šole v svojih učnih programih sploh nimajo. Tako so ostali brez dodatnih točk otroci dvojezičnih staršev z uradnimi potrdili tujih ministrstev za izobraževanje o znanju materinega jezika, pa na primer izjemno nadarjeni otroci, ki obvladujejo ne zgolj dva, temveč več tujih jezikov.


Zgodb o nabiranju točk je še veliko, od kasneje spremenjenih spričeval do potrdil gasilskih društev za humanitarno dejavnost.





DRUGI KROG VPISA


V drugem krogu vpisa v gimnazije je tak sistem točkovanja pripeljal do absurdnosti, ko so bili dijaki razporejeni v gimnazije, v katero sicer sploh niso želeli, a so jo vpisali na rangirni list, da ne bi ostali na cesti. Vendar se je zdaj število točk, potrebnih za vpis, ponekod dvignilo za celih 14 ! In tako so nekateri odličnjaki preprosto ostali brez vpisa v gimnazijski program. Po objavi v Dnevniku naj bi jih bilo 69. Ta podatek je zastrašujoč!


In konec koncev sploh ne gre samo za odličnjake, pametna država bi izobraževanje v gimnaziji omogočila tudi prav dobrim učencem. O osebnih tragedijah, ki so posledica takšnega vpisa, pa ne bomo nikoli zvedeli dovolj.


Zakon zahteva pri vsakem razpisu v gospodarstvu natančno določene razpisne pogoje, po katerih lahko kandidati razberejo, ali s svojo izobrazbo ustrezajo tem pogojem ali ne. Za šolstvo to očitno ne velja. Nihče izmed bodočih dijakov v letošnjem letu ni vedel, koliko točk bo potreboval za vpis na želeno gimnazijo, še več, tega niso vedele niti svetovalne službe na gimnazijah, niti strokovni delavci na ministrstvu.


A ker populacija učencev in njihovih staršev, ki so bili prisiljeni v absurdno in nepremišljeno vpisovanje v gimnazije, ni velika, bo ta epizoda v zgodovini slovenskih neumnosti ostala brez posledic.


In proti temu protestiram, še več, zahtevam, da odgovorni za to odgovarjajo. Naj zaradi svoje nesposobnosti zapustijo delovna mesta tisti, ki so imeli možnost odločanja o takem vpisu .Naj odstopijo tisti člani in članice Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki so ta merila izglasovali in jih predlagali ministru v sprejem! In kot prvi naj odstopi minister Zver, ki je za diskriminirajoča merila najbolj odgovoren.


Ali kot je rekla pred dnevi bivša ministrica za šolstvo iz Danske, ko smo govorili o stanju pri vpisu na gimnazijo pri nas: Kako si lahko kot tako majhna država s tako omejenim človeškim potencialom to sploh privoščite? Se sploh zavedate, kam to pelje?


Se njenemu mnenju in moji zahtevi želi pridružiti še kdo? Dodajte svoj podpis na naslov: petitonononline.com/vpis na gimnazijo 2006





Boris Ostan


Gradaška 16


Ljubljana


boris.ostan@guest .arnes.si

Sincerely,

The Undersigned

The vpis na gimnazijo 2006 Petition to www.mszs.si was created by and written by Boris Ostan (boris.ostan@guest.arnes.si).  This petition is hosted here at www.PetitionOnline.com as a public service. There is no endorsement of this petition, express or implied, by Artifice, Inc. or our sponsors. For technical support please use our simple Petition Help form.

Send this to a friend